Vstani in hodi!

Dragi Miklavž!

To pisemce ti pišem, da ne pozabiš na nas, na Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov, ki združuje okrog 300 trajno bolnih in telesno prizadetih oseb. Vem, da dobiš veliko pisem in da imaš veliko dela z obdarovanjem. Naj ti povem, da smo bili letos kar pridni. Obiskovali smo druge bolnike in invalide, ki ne morejo od doma, ker ležijo v posteljah. Ko se je otoplilo, smo imeli nekaj duhovnih vikendov, ker človek ne živi samo od kruha. Potrebujemo tudi duhovno hrano. Organizirali smo izobraževalna, družabna in kulturna srečanja, poleti pa tudi počitnice. V Domu Bratstva na Zaplani bomo imeli še silvestrovanje. Sicer pa smo si prizadevali za preprečevanje in lajšanje socialnih, psihičnih in duhovnih posledic invalidnosti ali bolezni. Tako smo marsikomu pomagali, da se je lažje vključil v svoje okolje, v katerem je sprejet in spoštovan v svoji različnosti in dostojanstvu. Nekaterih so se starši odrekli že ob rojstvu, ko so se rodili invalidni ali bolni. Takšni si še posebno želijo bližino in sprejetost, ker živijo v različnih ustanovah.

Na svetovni dan bolnikov, 11. februarja, se nas je skupina članov Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov odpravila s kombijem Bratstva, ki vedno bolj škripa, proti Ribnici in Kočevju. Šli smo na obisk k članom Bratstva, ki živijo v domu starejših občanov ali sami doma in se zaradi bolezni ne morejo udeleževati različnih duhovnih ter družabnih srečanj, ki jih pripravljamo v Bratstvu.

Drage invalidke in invalidi, svojci in prijatelji ter vsi skupaj, moram vam povedati, da se bojim tega predavanja. Ko sem sinoči poslušal tri izmed vas, kako pristno ste pripovedovali svoje izkušnje – to so bila dodelana, vrhunska človeška spoznanja, - sem si rekel, da nimam kaj dodati.

Kaj je zdravje, kaj bolezen – kaj lahko pričakujem od uradne medicine?

Če me kdo vpraša, ali sem zdrava, mu brez pomisleka odgovorim, da sem. Nimam težav, zaradi katerih bi morala jemati zdravila, nimam t.i. infektov, nimam težav s srcem, z želodcem… Tudi bolečin nimam. Edina moja težava je, da težko hodim, vedno teže, in da sem pri hoji zelo negotova, da me malo zanaša. Ampak to je tako zelo postalo del mene, da se zaradi tega ne počutim bolne.

V sredo, 22. oktobra 2008 se je v župniji Ljubljana - Podutik spet srečala ljubljanska skupina Bratstva.

Poznamo star latinski izrek, ki pravi: mens sana in corpore sano, ali po naše zdrav duh v zdravem telesu. Kaj pa, ko človek zboli ali se usodno poškoduje? Je mogoč zdrav duh tudi v bolnem telesu? Kako?«

Vaše pričevanje drži svet v naročju vrednot. Kajti v ozadju sije najpomembnejše: ljubezen!

Kristjani smo poklicani, da živimo in smo pričevalci evangelija v današnjem svetu.

Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov je v Galeriji Družina, Krekov trg 1 v Ljubljani od 6. do 14. septembra postavilo na ogled že 18. razstavo izdelkov bolnikov in invalidov.

V Domu Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov na Zaplani nad Vrhniko so bile v dneh od 30. maja do 1. junija že druge letošnje duhovne vaje za člane Bratstva.

V dneh od 21. do 24. maja je na Bledu potekala Regionalna konferenca Caritas Europa.

V soboto, 10. maja, smo se tudi člani Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov pridružili veliki družini slovenskih kristjanov, ki se je ta dan zbrala na stadionu v Celju. Zbrali smo se, da bi množično pričevali o svoji veri, predvsem pa o pomembni vlogo družine v slovenskem narodu in Cerkvi.

Konec tedna je bil sončen. Kako bi ne bil, če pa se je na Zaplano odpravila prva skupina članov in sodelavcev, ki so se udeležili duhovnih vaj.

Dan bolnikov 11. februarja, ki je tudi god Lurške Mati Božje, smo v Krščanskem bratstvu bolnikov in invalidov obeležili na poseben način.

Zbrali smo se 30.decembra popoldne. Najprej smo se razdelili po sobah in udomačili. Skupaj s sodelavkami smo pripravili postelje in že je iz kuhinje zadišala večerja.

To je bil naslov predavanja lazarista g. Amadeja Jazbeca, ki je s svojo vsebino močno zaznamovalo celodnevno srečanje kamniško domžalske skupine Bratstva v soboto, 5. julija na Zaplani.